NA ŠTUDENTE OSREDINJENO – KLJUČNA USMERITEV SODOBNEGA POUČEVANJA IN UČENJA

Nina Vombergar na Erasmus+ mobilnosti v Berlinu

Pogled na Alexanderplatz iz Mauerparka

Maja 2023 sem se v okviru Erasmus+ mobilnosti udeležila štiridnevnega tečaja sporazumevanja v nemškem jeziku na GLS Sprachenzentrum v Berlinu. Skozi udeležbo na tečaju sem imela priložnost spoznavati uporabo inovativnih, interaktivnih in na učeče se osredinjenih metod poučevanja, ki so jih pri izvajanju tečaja uporabljali tamkajšnji učitelji.

Poudarek pri uporabljenih metodah je bil v spodbujanju participacije oz. aktivne vključenosti udeležencev. Pristop šole temelji tudi na oblikovanju majhnih skupin, vsako izmed njih pa poučujeta vsaj dva različna učitelja. Tako sta se v dopoldanskem (štiriurnem) terminu, ki sem ga obiskovala, izmenjala dva učitelja različnih profilov, kar je vsakokrat doprineslo k osvežitvi koncentracije vseh prisotnih in k možnosti spoznavanja različnih stilov poučevanja. Zaradi majhnega števila udeležencev sta učitelja lahko pozorno spremljala napredek in počutje vsakega udeleženca in s prepoznavanjem vzdušja gradila inkluzivno učno okolje, v katerem sta naslavljala različne potrebe in izzive. Slednje sta dosegala prek vzpostavljanja manj formalnega vzdušja in z uporabo vključujočih se metod poučevanja ter z načrtno rabo izključno nemškega jezika, ki je bil za razjasnitev nejasnosti po potrebi podkrepljen s telesnim izražanjem, nikoli pa s prevajanjem v (bolj univerzalno rabljen) angleški jezik. K temu smo bili spodbujeni tudi udeleženci. Metode, ki sta jih uporabljala, so spodbujale tudi medsebojno sporazumevanje med udeleženci in učenje drug od drugega (ang. peer-to-peer learning) ter medkulturno spoznavanje (države, iz katerih smo udeleženci naše skupine prihajali, so bile poleg nekaj evropskih še Gvatemala, Koreja, Mehika in ZDA).

Glede na izkušnjo se zdi, da se učitelja zavedata pomena prevladujočega modela za vzpostavljanje inkluzivnega okolja učenja, in sicer t.i. modela Univerzalne zasnove učenja (ang. Universal Design for Learning), ki spodbuja učitelje, da učna gradiva in proces poučevanja posredujejo in zasnujejo v različnih oblikah, ki bodo primerne za raznoliko populacijo učečih se. Tako smo tekom tečaja poleg nemškega jezika uporabljali tudi telesno izražanje. Nadalje smo poleg »klasičnih« vaj, kot so pisno izpolnjevanje nalog v delovnem zvezku, prevzemali različne vloge in se prek dialogov vživljali v druge. Srečanja so se vsak dan začela z neformalno diskusijo, ki smo jo lahko usmerjali in moderirali tudi udeleženci (metoda diskusije, ki jo vodijo učeči se oz. ang. student-led discussion). Ob tem sta učitelja uporabljala tudi aplikacije za merjenje počutja in vtisov (npr. Mentimeter) in aplikacije za shranjevanje gradiva, ki se je ustvarilo tekom tečaja (npr. Padlet), zaradi česar udeležencem ni bilo potrebno biti osredotočenim na individualno zapisovanje snovi, temveč na odzivanje in medosebno komunikacijo, ki se odvija »tukaj in zdaj«. Sodobna informacijska tehnologija omogoča, da smo v stiku z gradivi (ki so zbrana v spletni aplikaciji) in soudeleženci ostali tudi po tečaju.

Metode poučevanja so sledile načelom aktivne udeležbe pri usvajanju znanja. Temeljile so na prilagajanju vsebin glede na potrebe in želje udeležencev, na usvajanju komunikacijskih veščin udeležencev, na skupinskem delu (v parih in manjših skupinah), na spodbujanju prevzemanja odgovornosti ter dajanju in sprejemanju pobud. Pozornost je bila namenjena tudi vzpostavljanju dobre skupinske dinamike, sproščenega in stimulativnega vzdušja. Učitelja sta vsak vsebinski sklop in vsako temo podkrepila s slikovitimi primeri iz vsakdanjega in lastnega življenja ter kulturnega konteksta, v katerem smo se nahajali (Nemčija, Berlin). K deljenju izkušenj, primerov in anekdot iz lastnega življenja in dela ter kulturnega konteksta smo bili spodbujeni tudi udeleženci.

Ena izmed metod, ki je bila uporabljena, je t.i. flipped classroom metoda, pri kateri učeči se nekatera gradiva prejmejo v naprej, ura, pri kateri se v živo srečajo z učiteljem pa je nato namenjena predvsem debati (in ne le posredovanju znanja). To omogoča preseganje poučevanja, v katerem je učitelj tisti, ki je na poziciji vednosti, učeči se pa na poziciji nevednosti, torej tisti, ki se od učitelja uči. Spodbujeni so medsebojno učenje, aktivna udeležba, urjenje v komunikacijskih spretnostih in argumentaciji, vsebina pa se lahko globlje obravnava, soočijo se lahko različne perspektive. Poleg tega si lahko učeči se do neke mere sami zastavijo urnik učenja, kar spodbuja neodvisnost in prevzemanje odgovornosti.

Posodobitev metod poučevanja in vnos inovativnih metod poučevanja, ki spodbujajo aktivno udeležbo študentov, jim dajejo več možnosti za sooblikovanje procesa učenja in so nanje osrediščene, se zdi v našem izobraževalnem sistemu nujno potrebno. K temu stremijo tudi evropski trendi in smernice za izobraževanja in usposabljanja. Hvaležna sem za izkušnjo, skozi katero sem kot učeča se spoznavala primer dobre prakse uporabe takih metod pri poučevanju sporazumevanja.

 

Nina Vombergar