V jeseni 2021 sva končno, po vseh prestavljanjih zaradi epidemije, uspeli uresničiti mobilnost na Hvaru, ki smo jo načrtovali že več kot leto dni. Splačalo se je počakati, saj so bili tako gostitelji kot midve navdušeni nad medsebojno izmenjavo spoznanj in znanj.

Ko dnevi postanejo krajši in večina turistov zapusti otok Hvar, se odprejo možnosti, da spoznaš avtentični Hvar in njegove ljudi. Blišč turizma se umakne in ljudje se v veliki meri posvetijo delom na poljih, vinogradih, nasadih oljk, lavande in smilja … Zato je bil čas pravšnji, da sva tudi sami doživeli več kot sva pričakovali. Najina gostiteljica Vivian se je potrudila, da sva videli in doživeli zelo veliko. Obiskali sva vinogradnike, tudi vinarstvo Tomić in Duboković, ki se  (delno) ukvarjata z ekološko pridelavo grozdja in s katerimi smo imeli zanimive razgovore o pomembnosti leg in zemlje v vinogradih, o načinih odzivanja na sodobne zahteve zahtevnejših kupcev in s tem povezanim uvajanjem ekoloških izdelkov, ponujanjem lokalnih izdelkov ter vina iz  avtohtonih sort vinske trte.

Zanimivi so bili ogledi majhnega pridelovalca vrtnin v Vrbovski, ki poskuša kmetovati po biodinamičnem principu, oljarne oljčnega olja v Bogomolju, ki omogoča predelavo tudi majhnim pridelovalcem oljk,  lokalne pekarne Grabić v Jelsi, ki poleti poka od dela, izven sezone pa mora preživeti s skromno prodajo.

Gostitelji so nama predstavili izreden botaničen vrt Fiora Fora (Fora v njihoven narečju pomeni Hvar), kjer imajo avtohtono hvarsko rastlinje razdeljene po skupinah: strupene rastline, zelišča, rastline za hrano, pijačo in izdelavo tekstila.

Obiskali smo tudi etno vas Humac in imeli bogate razgovore z lastniki etno restavracije.

Verjetno pa naju je najbolj očarala možnost, da sva pomagali pri obiranju oljk ter spoznanje, da se kot eko zadruga ne bojujejo le za otok brez škropiv in drugih neugodnih kemičnih sredstev v kmetijstvu, temveč, da resnično skrbijo tudi eden za drugega ter njihove živali. V tej povezavi sva bili en popoldan na sprehajanju psov gospe, ki je trenutno v bolnišnici in zato za njene pse skrbijo člani te eko skupnosti. Lahko rečeva le: Kapo dol! Lahko ste vzor za mnoge lokalne skupnosti.

Več o najinem usposabljanju pa še skozi sklike v prilogi.

 Vesna Poštuvan in Neva Malek