Pekovski poklic na naši šoli je zelo razširjen. Obiskuje ga mnogo vedoželjnih dijakov , ki se želijo naučiti pekovskih mojstrovin, ter s tem želijo drugim nuditi nekaj dobrega. Saj ravno pek vsak dan za nas izdela naš vsakdanji kruh, ki ga vsi tako radi jemo.
Pekovsko izobraževanje traja 3 leta. V teh treh letih se naučimo skorajda vseh umetnosti tega poklica. Prvo leto imamo prakso pekarstva na teden 6 ur oziroma en šolski dan. Prakso opravljamo na šoli, v naših moderno opremljenih delavnicah, ki so opremljene boljše kot prenekatere pekarne. Na začetku se naučimo nekaj pravil haccp sistema, nato opravimo še živilski pregled, saj moramo za pridelavo hrane biti zdravi, da ne bi koga okužili.
Nato se začenja zares, začudeno opazujemo mesilni stroj v katerem nastaja testo, začenjamo spoznavati različne stroje. Spoznamo peči, vzhajalne komore, stroje za obdelavo testa in še in še… potem se na mizi znajde testo. Sprva se učimo kako se izdelujejo osnovne oblike, kako zookroglati testo, ga zvaljati v pramen, in iz njega izdelati pletenko ter kruh. Izdelamo svojo prvo pletenko naj si bode to osmica ali pletena makova ali pa malo zahtevnejši policijski gumb. Na začetku naši izdelki sicer temu niso kaj podobni a sčasoma se videz izboljša in tudi naš občutek. Po nekaj tednih začnemo izdelovati hrano za našo šolsko menzo.Izdelujemo hamburger hlebčke, žemljice, sendvič hlebčke, kruh za učno prodajalno in še mnoge druge dobrote. Naše prvo leto se tako počasi zaključi.
V drugem letu našega izobraževanja imamo prakso že 2 dni na teden. En dan imamo tudi v proizvodnji to se pravi v pekarni zunaj naše šole. Tam šele spoznamo kaj se pravi biti pek. Saj takrat z odraslimi peki ki so tam zaposleni postanemo eno, saj mi delamo takrat to kar delajo oni. Hkrati se naučimo še česa novega, takrat mnogi spoznajo če so za ta poklic ali ne. Seveda imamo en dan prakso še v šoli, tu še vedno izdelujemo izdelka za učno prodajalno in menzo, poleg pa se učimo vedno več novih in zahtevnejših izdelkov, ki imajo tudi že lepši videz.
V tretjem letu našega izobraževanja, ki je hkrati tudi zadnje pa se pripravljamo na zaključni izpit. Prakso dva dneva imamo v šoli, saj se moramo še veliko naučiti in zvaditi tisto, kar smo že pozabili. Učimo se mojstrskih izdelkov, kot so pleteno srce, pleten kuščar, lira, detelja in še mnogo drugih. Sproti začnemo delat kruh, ki ga potem ocenimo in nesemo domov poskusit, in kako so naši starši veseli, ko poskusijo sinov prvi kruh. Sčasoma začnemo računati recepture, čisto sami moramo izračunati koliko sladkorja moramo dati na 5 kg moke in podobno. Tedaj smo že pravi peki. Na koncu sledi še samo zaključni izpit, nato se lahko zaposliš v pekarni, ali pa se odloči za nadaljno šolanje, kar je na naši šoli tudi omogočeno.
Seveda pa na naši šoli nimamo samo prakse ampak tudi druge predmete imamo slovenščino, matematiko, nemščino, tehnologijo, mikrobiologijo, umetnost, računalništvo v tretjem letniku pa še gospodarsko poslovanje, da bomo vedeli prav prodati svoj kruh.
Da na koncu vse to vemo in postanemo to kar je naš cilj se moramo zahvaliti našim profesorjem in profesoricam, ki nas poučujejo in nam skušajo kazati pravo pot, čeprav to vedno ni lahko.
Čeprav se na blef odločiš za ta poklic ga sčasoma zljubiš in ti ni žal, saj ugotoviš da delaš nekomu dobro, da deješ nekomu nekaj, kar bi brez tebe ne mogel dobiti. In čisto vsak ti je v globoki podzavesti in v srcu hvaležen za to saj ve, da mu prav ti daješ nekaj brez česar si našega življenja ne moremo predstavljati, daješ mu njegov vsakdanji kruh.

Anton B., dijak