DSC00363

Zdravilna zelišča so oblika zdravljenja, ki se ga ljudje poslužujemo že od nekdaj. Za Slovence bi sicer lahko rekli, da smo bolj naklonjeni nabiranju in predelavi zelišč, kakor pa njihovi pridelavi, saj je bilo, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, v letu 2014 za kategorijo pridelava začimb, dišavnic in zdravilnih zelišč namenjeno le 13 hektarjev zemljišč.

V duhu teh številk je Zeliščna kmetija Kalan iz Kalobja na Kozjanskem, na nadmorski višini okoli 620 metrov, prava velikanka, saj pridelujejo  na površini 1,5 ha približno 50 različnih zdravilnih zelišč. In to ne strojno, temveč po vzoru naših prednikov – ročno, od sejanja do končnega izdelka, da se v zeliščih ohrani čim več zdravilnih učinkovin.

Četrtkovo druženje z gospodom Kalanom je bilo prav posebno doživetje, saj se gospod Kalan z zeliščarstvom ukvarja že več kot 40 let, od tega 21 let poklicno.

V skoraj 2 uri dolgem druženju smo lahko izvedeli, da samo ime zdravilnega zelišča še ne pomeni, da bodo v njem zdravilne učinkovine tudi zastopane v količinah, ki bi dajale pričakovan učinek. Marsikaj je odvisno od semen, načina pridelave, transportnih poti, načina in temperature sušenja … kar nam je dalo misliti,  kaj vse se izgubi na poti od zemlje do skodelice čaja, pri intenzivni in strojni pridelavi, ki prisega bolj na dobiček, kakor na kakovost.

Da včasih ni dobro sočasno uživati sintetičnih zeliš in zdravilnih zelišč oz. njihovih pripravkov, smo se lahko naučili ob kar nekaj primerih, ki jih je gospod Kalan nazorno izpostavil.

Ob koncu nam je položil “na dušo” naj ne nabiramo zdravilnih zelišč v naravi več, kot jih bomo potrebovali, saj zelišča ohranijo svoje najboljše lastnosti dobro leto, potem pa se zdravilne učinkovine v njih pričnejo izgubljati. Narava je modro poskrbela, da so nam vsako leto na voljo sveža zelišča in tako ni nobene potrebe, da iz nje jemljemo več, kot potrebujemo.

Pogovor z gostom je usmerjala Neva Malek.