Med hranila, ki so osnova učinkovite telesne odpornosti spadajo:
- Kakovostne beljakovine in njihovi osnovni gradniki aminokisline. Telo nujno potrebuje esencialne aminokisline, ki jih samo ne more ustvariti oz. pretvoriti, zato jih moramo zagotoviti s pravilnim izborom živil. Vsa živila namreč ne vsebujejo vseh esencialnih – nujno potrebnih živil (npr. žita), zato moramo telo oskrbovati s pestro sestavljeno prehrano: jajca, mleko, meso – ribe, stročnice, oreščki, semena in pseudožita (ajdova kaša, kvinoja in amarant). Zaradi številnih stranskih učinkov prevelikega vnosa živalskih beljakovin, poskrbimo, da bodo na jedilniku čim večkrat beljakovinska živila rastlinskega izvora. Aminokisline so osnovni gradnik protiteles, ki predstavljajo imunski sistem.
- Omega 3- maščobne kisline so običajno v naši prehrani premalo zastopane. Nahajajo se predvsem v modrih ribah, v ostalih živilih živalskega izvora pa so prisotne le, če so živali iz proste reje. Najdemo jih tudi v živilih rastlinskega izvora (laneno, orehovo, konopljino, sojino, gorčično olje), vendar v obliki, ki je nekoliko manj učinkovita, kot tista v živilih živalskega izvora. Vplivajo na delovanje celic imunskega sistema.
- Vitamin D je vi resnici tudi hormon, ki nam ga primanjkuje predvsem v hladnejših mesecih, ko naša koža ni izpostavljena sončnim žarkom. Tvorimo ga lahko namreč sami iz holesterola pod vplivom UV svetlobe. Uravnava aktivnost celic imunskega sistema. Nahaja se tudi v živih, kot so ribe, jajca in mleko iz proste – pašne reje, vendar v premajhnih količinah, da bi zadostilo potrebam telesa. Zato zdravniki priporočajo v zimskih mesecih uživanje vitamina D tudi v obliki prehranskih dodatkov.
- Vitamin A (živalskega izvora) in karotenoidi (rastlinskega izvora) prav tako vplivajo na delovanje celic imunskega sistema. Vitamin A se nahaja v jetrih, jajcih in mleku. Živali iz proste reje ga vsebujejo v višjih vrednostih. Karotenoidi so predstopnja vitamina A in se nahajajo v rumeno-oranžno-rdeče obarvanih plodovih in zelenjavi. V jesenskem času ga v večjih količinah najdemo predvsem v zimskih bučah, kakiju…
- Vitamin C je že dolgo znan kot prva pomoč pri prehladnih obolenjih. Ima širok vpliv na delovanje imunskega sistema. Da se nahaja v številnem sadju, predvsem jagodičevju, čivkajo že ptički, da ga je ogromno v rdeči papriki in kislem zelju, pa ne ve ravno vsakdo.
- Vitamini B kompleksa, predvsem B6, biotin (B9) in B12 podpirajo delovanje imunskega sistema. Nahajajo se v polnovrednih žitih, stročnicah, semenih, oreščkih, zelenjavi, mesu, jajcih …
- Tudi minerali, predvsem cink, selen, železo, baker ter drugi, so del zgodbe o učinkovitem imunskem sistemu. Dobimo jih s pestro prehrano, z njimi pa so lahko bogata le živila, ki zrastejo v bogato založenih tleh. Konvencionalno kmetijstvo s svojim načinom pridelave zemljo pogosto osiromaši do obisti. Živila iz ekološke pridelave, ki rastejo v bolj bogatih tleh, imajo torej številne prednosti – ne samo, da ne vsebujejo nevarnih ostankov kemijskih sredstev, ki se uporabljajo v kmetijstvu.
Matjaž Kološa, univ. dipl. inž. živ. tehn.
