Mladi za napredek Maribora 24. srečanje (2007) PRIDELAVA IN UPORABA PROSA V 20. STOLETJU V PREKMURJU
NAJ SE S PROSON NA(H)RANIJO FSE NEBEŠKE FTICE PA MI TÜDE
|
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA RAZISKOVALNA NALOGA
Avtorji: Anita Kocet, Anja Kozic, Tanja Panker Mentorica: Mateja Bukvič, univ.dipl.biolog
Smo dijakinje 5.c razreda: Anita, Tanja, Anja. Naš cilj je bil, da uspešno naredimo raziskovalno nalogo in smo jo. Dosegle smo tudi 1. mesto z nalogo iz področja Naravna in kulturna dediščina, ki nosi naslov: PRIDELAVA IN PREDELAVA PROSA V PREKMURJU V 20. STOLETJU.
Nalogo smo delale čez celo leto, saj smo spremljale proso od sejanja do setve. Delale smo večinoma na terenu, iskale različne starejše vire (ustne), na Kmetijskem inštitutu delale različne analize…
Poleg pšenice in ječmena spada navadno proso Panicum miliaceum med najstarejša gojena žita.
 |
Zaradi kratke vegetacijske dobe 60―130 dni, je proso primerno nadomestilo za posevke, ki so bili uničeni zaradi neugodnih klimatskih pogojev in ga je mogoče gojiti kot strniščni posevek. Namen naše raziskave je bil osvetliti vlogo prosa za pridobivanje zrnja v 20. stoletju v Prekmurju. Ugotavljali smo postopek pridelave in uporabo prosa. Pri tem smo želeli zbrati čim več narečnih izrazov in navad ljudi, ki ostajajo še vedno del njihovega vsakdanjika in del naše kulturne dediščine. Ugotavljali smo zastopanost prosa kot poljščine na Goričkem, Dolinskem in Ravenskem delu Prekmurja.
 |
Zbrali smo kulinarične recepte za jedi, ki so jih pripravljali iz prosa in ugotavljali, ob katerih priložnostih so uživali te jedi.
 |
 |
Pregled vzorcev na čistočo.
 |
Priprava zrnja za ugotavljanje kaljivosti.
|
|
Štetje kalčkov po treh dneh.
